Slovenskemu skladatelju, profesorju likovne pedagogike, publicistu, uredniku, raziskovalcu in častnemu občanu Janezu Močniku v slovo

Dragi naš Anže!

Življenje si imel rad, a je teklo prehitro … in potrpežljivo si nosil svoj križ. Tvoje plemenito srce je živelo za Cerklje, česar ne morem in ne smem zanikati. Zato bo tu na cerkljanskem pokopališču tvoj poslednji dom – grob, na katerega ne bomo pozabili. Nanj bomo prižgali bele sveče, ki nas bodo spominjale na te, sadili bomo rdeče rože in zeleni rožmarin v tvoj spomin …, tako kot si zapisal v Otožnicah s pesmijo Na moj grob ne pozabite. Poskrbeli bomo za tvoj nedokončani glasbeni opus, ki si ga ustvarjal s srčno močjo, a bolezen je bila močnejša.

V dneh odhajanja sem razumela s tresočim glasom in pretrgano besedo tvoje sporočilo: »Odpustim vsem, odpusti jim tudi ti. Če sem komu kaj hudega storil, naj mi, prosim, odpusti.«

Ob odhodu v večnost se v tvojem in svojem imenu iskreno zahvaljujem reki prijateljev in znancev, ki so ti prišli izkazat spoštovanje in izrazit poslednji pozdrav: Občini Cerklje na Gorenjskem, sodelavcem OŠ Šenčur in Srednje trgovske šole Kranj;  pevskim zborom iz domače občine: Šenturškemu oktetu, cerkvenima pevskima zboroma (ženskemu in mešanemu) Andreja Vavkna, Komornemu moškemu zboru Davorina Jenka in cerkvenemu mešanemu zboru župnije Velesovo; Glasbeni matici Ljubljana, Slovenskemu Cecilijinemu društvu, Kulturnemu društvu Mohorjan s Prevalj, Radiu Kranj, Gorenjskemu Glasu in številnim prek pošte iz domovine in tujine, Amerike, Kanade, Argentine, daljne Avstralije, Belgije, Hrvaške, Srbije in Vatikana. Za izraze sožalja hvala tudi učiteljskemu zboru OŠ Davorina Jenka in Barbarinim sodelavcem z Ministrstva RS za obrambo.

Hvala vsem, ki ste Anžeta kot prijatelja in skladatelja predstavili s tako iskreno izbranimi besedami: direktorju Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS mag. Igorju Teršarju, županu Občine Cerklje Francu Čebulju, prijatelju in publicistu Ivetu A. Staniču, prof. Marti Zabret ter akademiku prof. dr. Kajetanu Gantarju. Srčna zahvala vnukinji Klari za pesem Ave Marija dediju Anžetu v slovo.

Za izraženo sožalje z vsem spoštovanjem zahvala Njegovi eminenci Francu kardinalu dr. Rodetu, ki v gospodu Janezu vidi klenega Gorenjca, ki je v sebi nosil dediščino mnogih generacij poštenih, plemenitih, nadarjenih in vernih Slovencev ter jo kot pedagoški delavec z ljubeznijo podajal mlademu rodu, s svojimi talenti in delom pa obogatil cerkljansko faro in slovensko domovino.

Hvala prijateljem duhovnikom, ki ste zanj darovali sv. mašo in ga spremili na tuzemski poti: prelatu Antonu Slabetu iz župnije Selca, domačemu župniku Stanislavu Gradišku, prelatu in stolnemu proštu Jožefu Lapu iz ljubljanske nadškofije, pomožnemu duhovniku Štefanu Babiču iz župnije Mengeš, župniku Maksu Ipavcu iz Begunj pri Cerknici in patru Janu Cvetku iz župnije Marijinega oznanjenja Ljubljana. Zahvala za darovano mašo tudi misijonarju Janezu Krmelju, za obiske in pogovore med boleznijo župniku Zdravku Žagarju iz Komende ter Moškemu zboru Janka Kersnika iz Lukovice z dirigentom Igorjem Velepičem za dolgoletno naklonjenost in spoštovanje ter neusahljivo izvajanje skladateljevega opusa.

Za čas zdravljenja hvala dr. Vesni Rojc Pečnik, zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta in centru za paliativno oskrbo z dr. Matejo Lopuh in sestro Darjo Noč, patronažnima sestrama Andreji Požar in Tanji Blaznik, osebju Lekarne Cerklje ter nenazadnje sinu Blažu za dolgoletno, v zadnjih mesecih 24-urno požrtvovalno skrb, nego, pomoč in oporo; za sočutno bližino sestri Angeli, bratu Jožefu in svakinji Lenčki, za mnoge minute in ure prijateljskih obiskov Martinu Ahčinu, Marini Vidali ter članicam Bralnega študijskega krožka Liberius, za vse dobro Lilijani Skubic, Pavli Bolka in Jurki Dominko; ob zadnjem slovesu za poslovilni protokol pogrebni službi Jerič in pomoč sosedom Metki in Štefanu Polajnarju, Petru Globočniku ter nekdanji dijakinji Ireni Martinjak.

Hvala vsem za darove v cvetju, svečah in prispevkih za dokončanje skladateljevega glasbenega opusa. Z ekipo mladih zvonarjev so zvonovi zapeli v poslednje slovo vižo izpod peresa Janeza Močnika.

Hvaležna za ljubezen s tisoč notami …, zato mirno spi – ljubezen moja.Tvoja Daniela z Lono, Blažem, Janezom in Barbaro

Cerklje na Gorenjskem, 1. marca 2016