Ob delu s pirhi tudi zabava

Vsako leto znova pride v deželo pomlad in z njo prvo nedeljo po pomladanski polni luni velika noč, največji krščanski praznik. Priprave nanj potekajo skozi 40-dnevni postni čas, ki nastopi na pepelnično sredo. Tedaj se spominjamo Kristusovega trpljenja, njegove smrti na križu in vstajenja – aleluje, ki se oglaša že iz najzgodnejšega krščanskega bogoslužja in odmeva prav do binkoštne nedelje.

Velike noči si ne moremo predstavljati brez pirhov. Barvana jajca so poznali že Egipčani in Rimljani. Jajce je tudi indoevropski pomladni simbol in simbolizira plodnost ter novo življenje. V krščanstvu je postalo simbol Kristusovega vstajenja in ga srečujemo med velikonočnimi jedmi vseh narodov s krščanskim izročilom.
Različne kulture so razvile svojevrstno barvanje in dekoriranje pirhov. Prvotno so bili pirhi barvani s svetlimi barvami, kar je predstavljalo sončno svetlobo prebujajoče se pomladi. Kasneje so jih začeli barvati in okraševati bolj pisano. Slovenska velikonočna jajca so med najlepše okrašenimi. Rdeče obarvani predstavljajo kaplje Jezusove krvi (izraz piros v madžarščini pomeni rdeča barva, v grščini ogenj, češko pyreti pa pomeni biti rdeč). Najlepše pisanice so dobili fantje od svojih deklet, saj je pisanica rdeča - ljubezen goreča. Za belokranjske pisanice so značilni geometrični in stilizirani liki (ravne, cikcakaste in valovite črte, križi, spirale, trikotniki, srca, krogi in pike), na gorenjskih pirhih pa prevladuje naturalistična ornamentika (rastline in cvetovi).
Jajca se trdo skuhajo, nato pa barvajo in krasijo; lahko se že kuhajo v barvilu, ki je umetno ali naravno (čebulni olupki). Poleg kuhanih jajc se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice, praskanke. Pirhe pišejo s posebnim kovinskim pisalom, skozenj teče vosek, s katerim pokrijejo dele, ki ne bodo barvani. Čedalje bolj prevladujejo modernejše, a enostavnejše tehnike.
Po vsej Evropi se je uveljavilo več običajev v zvezi s pirhi, med njimi tudi metanje pirhov na polja, kjer so jih tudi zakopali. To naj bi pomagalo, da bi se življenje spomladi lahko spet obnovilo. Pri nas igre s pirhi od nekdaj potekajo na velikonočni ponedeljek. Po nagnjeni deski valicajo, valjajo, trkljajo, trkalijo jajca. Čigar pirh zadene ob spodaj ležečega, tistega sta oba pirha. Pirhe tudi sekajo, z njimi štrucajo, trkajo, pri čemer obdrži lastnik trdnejšega jajca tudi ubito.
Barvanje jajc je lahko prava umetnost ali pa odlična priložnost, da uporabite svojo domišljijo, kako svoje najbližje očarati z lepimi pirhi. V okviru Velikonočne razstave 2010 v dupljanski graščini so svoje ustvarjalno delo postavili na ogled učenci 3. a razreda OŠ Davorina Jenka (Andrej Jelenc, Hana Lebar, Eva Prestor, Besiana Rusi, Pina Unk) z učiteljico Lilijano Skubic, kot posamezniki pa člani UNESCO kluba Cerklje Francka Novak iz Cerkelj ter Marija in Alfonz Kern z Zgornjega Brnika.
Ob odprtju razstave v četrtek, 25. marca, sta prireditelja KTD Pod krivo jelko s predsednikom Ivanom Megličem ter koordinatorico razstave profesorico Biotehniškega centra Naklo mag. Sabino Šegula predstavila tudi Unescov pilotski projekt Kozolci – slovensko posebnost, ki bo prav gotovo prišla na Unescov svetovni seznam kulturne dediščine.

Daniela Močnik,
predsednica UNESCO kluba Cerklje